Izobraževalna ponudba


Stalna razstava pri Peršmanu nudi obsežen pregled zgodovine koroških Slovencev v preteklem stoletju. Sodobna razstavna arhitektura z izvlekljivimi prostorskimi elementi in predali vabi obiskovalca, da se zadrži dalj časa in se poglobi v posamezna tematska področja. Avdiovizualni mediji - slušne postaje in filmski posnetki - ter številni biografski primeri postavljajo v središče izkušnje prič časa in omogočajo obiskovalcu, da podoživi in razume zgodovino regije.

  • Vodeni ogled razstave za posamezne obiskovalce in skupine med odpiralnimi časi: prijava je zaželena, traja približno poldrugo uro.
  • Knjižna polica s tematsko pomembnimi publikacijami in DVD-ji v muzeju.
  • Specialni programi sodobne zgodovine za eno- in večdnevno bivanje na južnem Koroškem po dogovoru.
  • Spoznavanje zgodovine na pohodu "od kmetije do kmetije" pod strokovnim vodstvom Zdravka Haderlapa z ogledom muzeja ob koncu, po dogovoru, traja od 3 do 6 ur.
  • Projektna dela podpiramo s tekstovnim gradivom, svetujemo pri izboru literature, posredujemo priče časa ali partnerje za intervjuje.

Stalna razstava

Peršmanova domačija je zgodovinsko gledano kraj bivanja in kraj zločina. Danes je tudi kraj spominjanja. Izhodišče stalne razstave je zgodovina pri Peršmanu živeče Sadovnikove družine. Njeno življenje - kmečki vsakdanjik - je prav tako osvetljeno kakor vojni zločin, ki je bil storjen nad družino 25. aprila 1945, ter potek sodne preiskave zločina. Biografije posameznih članov družine so v središču razstave.

Izhajajoč iz družine Sadovnik prikazuje muzej zgodovino koroških Slovencev z dvema težiščema - preganjanje in upor, pri čemer sta upoštevani tako predzgodovina - od prehoda stoletja do leta 1938 - kakor tudi povojna zgodovina.

 


Teme razstave

 

Obdobje 1900–1938:
Položaj koroških Slovencev ob začetku 20. stoletja Prva svetovna vojna in razpad monarhije.
Mejni boji – "obrambni boj" in "boj za severno mejo".
Plebiscit in politične posledice.
Politika asimilacije in ponemčevanja.
Zatiranje v času med obema vojnama

Obdobje 1938–1941:
Leto 1938 in glasovalno vedenje koroških Slovencev.
Položaj manjšine po "anšlusu".
Osnovne značilnosti nacistične politike do koroških Slovencev.
Ponemčevanje, zatiranje in preganjanje.
Napad Nemškega rajha na Jugoslavijo.


Obdobje 1941/42–1945:
Deportacija aprila 1942.
Taborišče na Žrelski cesti.
Deportirani koroški Slovenci v taboriščih "Volksdeutsche Mittelstelle".
Koroški Slovenci v koncentracijskih in uničevalnih taboriščih.
Koroški Slovenci v mladinskih koncentracijskih taboriščih.
Vsakdanje življenje in strategija preživetja v taboriščih.
Poti v odpor.
Temelji in organizacijska struktura partizanskega boja.
Vsakdanje življenje in preživetje kot partizan/partizanka.
Ženske v boju.
Otroci in mladostniki v partizanskem boju.
Civilno prebivalstvo v partizanskem boju.
Protipartizanski boj.
SS- in policijski regiment 13.
Pokol pri Peršmanu.
Konec vojne in osvoboditev.

 

Obdobje 1945–1990:
Položaj koroških Slovencev 1945–1955.
Železna Kapla leta 1947.
Potek sodne preiskave pokola pri Peršmanu.
Peršman v zgodovinsko-kulturni obdelavi.
Zgodovina spomenika.

 

Umetnost v muzeju


V instalaciji "Konec spomina" se pogovarja avstrijski umetnik Ernst Logar z dvanajstimi koroškimi Slovenci in Slovenkami, ki so kot partizani/partizanke ali njihovi podporniki bili v odporu proti nacističnemu režimu. Ti moški in ženske pripovedujejo o odločilnih vojnih izkušnjah, o povojnem času in o današnjem položaju na Koroškem. Pogovori, ki jih je umetnik posnel, so pričevanja ljudi, ki so se nacističnemu režimu uprli in katerih neposredni spomini se bodo kmalu izgubili.

Prostorsko instalacijo so doslej pokazali v mnogih zgodovinsko pomembnih krajih v Avstriji: v palači Epstein (avstrijski parlament), v spominski sobi za žrtve nacističnega sodstva v Deželnem sodišču na Dunaju, v koroškem Muzeju sodobne umetnosti (MMKK), v Kulturnem domu v Šentprimožu, v avli Univerze na Dunaju in v Pavlovi hiši v Potrni pri Radgoni. Umetnik Ernst Logar je instalacijo za stalno posodil Muzeju pri Peršmanu.

odprto_pot.jpg